Pot na kamniški Stari grad

Utrinki pomladi s poti na kamniški Stari grad, dne 25.03.2012:

navadni jetrnik

                                                                          tevje

                                                                        

 teloh

 voda nas vedno pritegne

 mlinčki se še kar vrtijo, kljub suši

   lapuh.

Čebelice iz kamniškega vrtca v gozdu!

 Ogledali smo si ptičje valilnice!

Raziskovali smo gozdna tla!

Se zabavali v suhem listju!

In komaj čakali na malico!

Dobrodošli na blogu Inštituta za gozdno pedagogiko

Inštitut za gozdno pedagogiko je zavod, katerega dejavnost je poučevanje in izobraževanje otrok in pedagoškega strokovnega kadra na področju naravnih ekosistemov, s poudarkom na slovenskih gozdovih. Opravljamo tudi znanstveno - raziskovalno dejavnost, pišemo strokovne in poljudne članke, ter oblikujemo strokovne smernice za izobraževanja na prostem.

Institute for Forest Pedagogy is a institutions, whose activity is teaching and educating children and teaching professional cadre in the field of natural ecosystems, focusing on forest. We also perform scientific research activity, write expert and popular articels and provide professional guidelines for outdoor education.

Naša naloga je doseči aktiven pristop k ohranjanju narave, s poudarkom na gozdovih, spodbujanje pedagoških delavcev k uporabi gozdov v izobraževalne namene in aktivno vključevanje programov gozdne pedagogike v kurikul za šole in vrtce. Naše učilnice in igrišča so gozdovi in druga naravna okolja.

Our vision is to achieve an active approach to nature conservation, with emphasis on the Slovenian forests, encouraging teachers to use forests for educational purposes and active involvement of forest pedagogy programs in the curriculum for schools and kindergartens. Our classrooms and playgrounds are the Slovenian forests.

Gozdni piškoti so najboljši!

Prihaja pomlad

Nato se odpravimo v gozd, zdaj jih je že nemogoče zadržati, usklajenost narave in otrok je naenkrat tu, energija sonca in gozd, kot prostor, jih predrami. Radoživost in sproščenost otrok se zlije z gozdom. Kmalu noben več ne hodi po poti, iščejo najtežje ovire, splezajo na vsak hribček, se presneto zabavajo (kljub nenehnim opozorilom vzgojiteljic in mene) ko morajo čez preplete korenin in odmrla drevesna debla. Ustavimo se toliko, da popijejo sok in spet so v akciji, naenkrat je na gozdnih tleh polno kotalečih se štiriletnikov, ki prav nesramno uživajo. Vzgojiteljici se nenehno opravičujeta, da po navadi niso taki, jaz pa to sprejemam kot nekaj samoumevnega. Sprejeli so gozd kot izziv, sprostitev, naravno igrišče, šele nato ga bodo lahko začeli dojemati kot zakladnico znanja in življenja.